Prostoživeči rastlinojedi parkljarji sodijo med ekološko in gospodarsko najpomembnejše vrste, s katerimi človek aktivno upravlja. Večina njihovih ekoloških vlog izhaja iz prehranjevanja, iztrebljanja in uriniranja, s katerimi vplivajo na hitrost razgradnje rastlinskih tkiv, vodoravni in navpični transport hranil in na dostopnost hranil v tleh. V gozdnih ekosistemih ima lahko zlasti velik vpliv selektivno objedanje mladja drevesnih vrst. Objedanje mladja lahko namreč vpliva na kakovost in vrstno sestavo odraslega drevja in torej na zgradbo in razvojno dinamiko gozdnih ekosistemov. Našteto rezultira tudi v zmožnosti doseganja gozdnogospodarskih ciljev, odpornosti gozdov, zmožnosti njihovega prilagajanja na klimatske spremembe, pa tudi v donosnosti gospodarjenja z gozdom. Vplivi parkljarjev na naravno obnovo gozdov so torej lahko izrazito neželeni, kar se v Sloveniji beleži in skuša reševati že desetletja.
Čeprav na jakost (sprejemljivost) vplivov parkljarjev na mladje vpliva vrsta dejavnikov, npr. prehranska zmogljivost in zgradba prostora, sestava in gostota mladja ter dani gozdno-gojitveni cilji in sistem obnove gozda, je odstrel oz. zmanjševanje gostot divjadi pogosto prvi izbrani ukrep. Vendar so parkljarji pomembni tudi iz številnih drugih vidikov. Odnosi med gostotami parkljarjev in zmožnostjo naravne obnove so vse prej kot premo sorazmerni. Tudi gostot parkljarjev in vplivov danega odstrela na gostote ni lahko spremljati. Zato določanje in vzdrževanje ustreznih gostot parkljarjev v sistemu mnogonamenske rabe gozdov in pestrih ciljih upravljanja nikakor ni enostavno.
S ciljem izboljšanja načrtovanja upravljanja rastlinojedih parkljarjev (zlasti jelenjadi in srnjadi kot ključnih vrst) je zadnja desetletja v Sloveniji potekalo razmeroma veliko raziskav, ki so bile usmerjene tako v razumevanje vplivnih dejavnikov stopnje objedenosti, vpeljavo zanesljivejših monitoringov, kot tudi interpretacijo rezultatov, izbiro in doziranje ukrepov. Vendar praktiki-načrtovalci vseeno poročajo o več virih negotovosti.
Glavni cilj predlaganega projekta je strniti obstoječa in zagotoviti dodatna potrebna znanja, zlasti pa poskrbeti za njihov prenos v lovsko-upravljavsko in gozdnogojitveno načrtovanje, vse z namenom izboljšanja upravljanja odnosov med divjadjo in gozdom, ter divjadi in gozda nasploh. V projektu bomo zato: (i) opredelili prednosti in slabosti sedanjega sistema načrtovanja upravljanja rastlinojedih parkljarjev s poudarkom na njihovih vplivih na gozd; (ii) celovito analizirali vplivne dejavnike objedenosti in uspešnosti pomlajevanja gozdnega mladja glavnih drevesnih vrst; (iii) opredelili prednosti, slabosti in domet aktualne metode monitoringa objedenosti mladja za namene lovsko-gospodarskega načrtovanja; (iv) metodo preskusili in optimirali za rabo na manjših, rastiščno homogenejših območjih (npr. na ravni gozdnogospodarskih enot); (v) za ocenjevanje gostot/številčnosti jelenjadi na manjših območjih bomo preskusili in optimirali metodo štetja kupčkov iztrebkov; (vi) preskusili bomo tudi metodo ocenjevanja goste/številčnosti vrst parkljarjev (zlasti jelenjadi in srnjadi) s pomočjo foto-pasti; (vii) na osnovi vseh rezultatov bomo predlagali dopolnitve ključnih monitoringov (popis objedenosti mladja, ocenjevanje/številčnosti gostot parkljarjev) in celotnega sistema načrtovanja upravljanja odnosov med velikimi rastlinojedci in gozdom. V analizah in interpretaciji že obstoječih podatkov in prenosu znanj so po naši oceni možne pomembne izboljšave in neizkoriščeni potenciali. Zato bo projekt v vseh fazah potekal interaktivno z načrtovalci in drugimi končnimi uporabniki. Za prenos znanj bomo poskrbeli tudi z vrsto ciljnih aktivnosti, mdr. sestanki, delavnicami, podpornimi dokumenti, prikazi na praktičnih primerih in terenskimi delavnicami za končne uporabnike. |